Intervjuji - bicikl čvek

Mitja Epšek - bivši tekmovalec, kolesar,... 13.01.2008 MTBkoroska / Kalči şkozi cilj maratona v Trbonjah 2006 (foto: arhiv mtbkoroska.net) Ime: Mitja Priimek: Epšek Leto rojstva: 1974 Kraj bivanja: Dravograd Za kateri klub voziš? Že kakih 10 let le za svojega, osebnega:) Teža pozimi: 8 kg nad želeno Teža poleti: 4 kg nad želeno Katero kolo voziš? KTM (all mountain) ; Van Nicholas (hardtail) Najljubša disciplina: maraton, celodnevne ture Najljubša znamka kolesarskih oblačil? Specialized, Löffler, Assos na kolesarskem sejmu v Nemčiji 2007 Najljubše tekmovanje oz tekmovališče: CC v Završnici, maraton v Kötschah-Mauthenu, tekma s samim sabo na turi "Okoli Meže" brez kondicije:) Vzornik: žal že pokojni Vlado Rotovnik, MTB pionir, ki mi je odprl obzorja tega športa Ali si se ukvarjal z kakšnimi drugimi športi? Karate, tek Kdaj si začel z gorskim kolesarstvom? Leta 1990, z 20kg težkim Bianchijem, fuzbalskimi kratkimi hlačami, bombažnimi majicami ter nedeljskimi kosili v nahrbtniku Poznam te že dolgo bil si eden izmed najhitrejših na vseh prireditvah tod okoli potem pa si se nekako umaknil, zakaj? Na priporočilo kardiologa se izogibam kratkotrajnim nenadnim naporom, kot so vzponi na čas. Na maraton pridem, če je le čas. zimska tura Udeležuješ se tudi maratonov v tujini saj jih pri nas ni prav veliko, zakaj se Slovenska kolesarska scena ne more približati tujini? Vse je odvisno od miselnosti ljudi v določenem okolju. Vedno večja množičnost udeležbe na teh prireditvah pripelje tudi potencialne sponzorje (v denarju, nagradah, logistiki itd.), kateri se v npr. v Avstriji dobesedno tepejo za prispevke. Seveda pa je tu glavno gonilo entuziazem posameznikov, ki se lotijo zalogaja organizacije, ki ni mačji kašelj. Vidim, da se pri nas premika v pravo smer in to prav v krajih, kjer živim. Vse čestitke! Vem, da si dober poznavalec koles in opreme zakaj je ta trend polno vzmetenih koles tako v porastu? Celoten šport kot tak je v porastu. Slovenija nekako sledi z zamikom parih let trendom v tujini (zahodna Evropa). Ni v vzponu samo prodaja polno vzmetenih koles, ampak tudi trekking in cestnih koles, pričakovati pa gre povratek že pozabljenih materialov, kot so Cr-Mo ali titan. Seveda pa segment ťall moutnainŤ koles s prilagodljivim vzmetenjem in solidno težo prinaša uporabniku užitke tako pri vzponu, drvenju po ťsinglcahŤ ter spustih. Uporabniki so postali tudi veliko bolj zahtevni, spodnja meja cene koles strmo narašča. na skupni turi nekje na Remšniku 2006 Imaš družino, hodiš v službo pa vseeno najdeš čas, da greš na kolo, kako ti vse skupaj uspe uskladiti? Zadnja tri leta me kolo zelo pogreša :) Iz cca. 7000 km sem zlezel na 1500-2000 km na leto. Ampak gre na bolje. Sicer imajo pa vsi službe, šole, partnerje in otroke, pa vseeno zmorejo hkrati še ostalo, pomembna je želja. Pomanjkanje časa je velikokrat le slab izgovor. Vem, da je tudi tvoja soproga aktivna kolesarska je bila to že od nekdaj ali si jo za kolo navdušil ti? Ne bi si upal trditi, da sede na kolo zaradi mene. Res pa je, da PNŠ (pred najinim štetjem:)) ni poganjala pedal. Včasih rabiš nekoga, da ti pokaže, kaj te veseli in to potem vzljubiš. Kaj pa meniš o Koroškem pokalu v vzponih z gorskim kolesom? Absolutno pozitivno in pohvalno. Želim si le, da ne bi prihajalo do razprtij med organizatorji (npr. različnimi klubi) zaradi konflikta interesov in bi prireditve v sklopu tega pokala pocasi zamrle. Mogoče je rešitev v centralizaciji organizacije omenjenega pokala. zimska Kaj bi si ti želel, da se na področju gorskega kolesarstva na Koroškem spremeni? Kot že zgoraj omenjeno, bi rad, da ljudje razumejo, da se s kolesarstvom ukvarjajo predvsem zaradi sebe in svojega zdravja, ne da ves ta cirkus postane sredstvo, ki vodi v konflikt. Mogoče se tudi sam zaradi tega izogibam raznim klubom, kjer ljudje počnejo vse mogoče, le tistega ne, zaradi česar je bil klub ustanovljen-to pa je druženje, izmenjava izkušenj in sinergija učinkov do istih interesov. Sam tudi brez kluba zlahka zberem ljudi, s katerimi nato preživim nepozabne trenutke na kakšni skupni turi. Nisem kategorično proti klubom, vendar se njihov namen večkrat izrodi. Upam, da to berejo tisti, ki imajo vpliv nastalo stanje spremeniti ali biti na to pozorni. Kaj pa je zate tvoj največji osebni uspeh v kolesarstvu? Da sem uspel ostati v tem športu toliko časa brez nekih prekinitev ali želje po umiku. Veliko kolegov je po rapidnih uspehih prav tako rapidno po enem ali dveh letih odnehalo in postavilo kolo v kot. Tudi sam sem imel vzpone in padce, predvsem v svojem tekmovalnem obdobju. Uvidel sem, da je bolje, če se vsaj začasno umaknem iz tekmovalnega okolja. Grem na kolo, ko mi paše. Spijem pivo ali šnops, ko mi paše. Jem toliko, tisto in takrat, ko in kot mi paše. Najbolj mi je pa všeč, če vse to združim v en lep kolesarski izlet, če pa je še družba prava, me zajame evforija. To je to. Pa še sporočilo bralcem? Vesel sem, da se je pri nas kolesarstvo v teh letih tako razvilo, ne le kvantitativno, tudi kvalitativno. Danes imate na izbiro vse tipe koles, opreme, kupe informacij glede prehrane, treningov, kolesarskih tur, tekmovanj. Nekaj nas je to odkrivalo postopoma in neposredno s slabimi ali dobrimi izkušnjami. Danes je vse dosegljivo naenkrat v paketu, po sistemu ťUporabi in odvrziŤ. Ne si dopustiti, da ste zaradi preveč informacij, obremenjenosti zaradi treningov, ali če je nekdo boljši, hitrejši od vas, da vas to nekoc odvrne od tega lepega športa. Naj kolo ne bo le objekt za trpljenje ali orožje za borbo, naj bo vaš način življenja. skupaj z hčerko Lano na vzponu na Sv.Jerneju nad Muto 2005